pesmarica
Mala čaplja se potaplja, saj je deževalo, gnezdo je do roba polno, težko se bo v njem spalo.
Pa se oče čapelj spomni, da bi povabil v goste vrabčke, ščinkavce in pa siničke, kar iz bližnje hóste.
Jédli niso, so pa pili, igrali so se, se škropili in do sončnega zahoda gnezdo so povsem spraznili.
V postelji ostala ni niti en sama kaplja, na suhem bo zaspala naša mala čaplja.